Ljudske zgodbe (SLO)

Micena mala /

Angleška, prevedla Ana Duša

 

Nekoč je v miceni mali vasici, v miceni mali hiški, živela micena mala ženica. Enkrat je ta micena mala ženica vzela miceno malo palica in šla na micen mali sprehod. In ko je ta micena mala ženica miceno malo hodila, je prišla do micenih malih vrat. Tako je micena mala ženica odprla micena mala vrata in vstopila na miceno malo pokopališče. In ko je micena mala ženica stopilla na miceno malo pokopališče, je na micenem malem grobu zagledala miceno malo kost, in micena mala ženica si je miceno potiho zabrundala: “Iz tele micene male kosti bo micena mala župca za miceno malo večerjo.” In tako je micena mala ženica vtaknila miceno malo kost v svoj micen mali žep in šla domov.

Ko je micena mala ženica prišla v svojo miceno malo hišo, je bila miceno malo utrujena. Po micenih malih stopnicah je šla do micene male postelje, miceno malo kost pa je spravila v miceno malo posodo. In ko je ta micena mala ženica ravno miceno malo zaspala, jo je zbudil micen mali glas iz micene male posode:

“Daj mi kost nazaj!”

In ta micena majhna ženica je bila miceno malo prestrašena, zato je skrila svojo miceno malo glavo pod miceno malo blazino in šla nazaj spat. In ko je miceno malo spala, je iz micene male posode spet zaklical micen mali glas, ki je bil tokrat miceno malo glasnejši:

“Daj mi kost nazaj!”

To je miceno malo ženico miceno malo prestrašilo, zato je svojo glavo zarila še miceno malo globlje pod miceno malo blazino. In ko je micena mala ženica spet miceno malo zaspala, je micen mali glas iz micene male posode še miceno malo glasneje zavpil:

“Daj mi kost nazaj!”

In ta micena mala ženica je bila še miceno malo bolj prestrašena, a je vseeno pomolila miceno malo glavo izpod micene male blazine in rekla z najglasnejšim micenim malim glasom, kar jih je premogla:

“VZEMI JO!”