Gost: dr. Tadej Troha
Gostitelj: Boštjan Narat
Kje: Kavarna Union
Kdaj: 2. april ob 20.00
Vstop prost
O večeru
Na Veliki petek, ob začetku velikonočnih dni, v katerih celoten krščanski svet obhaja čudež vseh čudežev, bomo v okviru Filozofiranja v Varieteju poskušali ujeti ta razumu sicer tako izmuzljiv pojem in ga ukrotiti znotraj filozofskih kategorij. Za svet in pomoč pri tej nemogoči nalogi v goste prihaja Tadej Troha, filozof mlajše generacije, ki je pred kratkim doktoriral s temo Pojem čudeža v sodobni filozofiji in psihoanalizi. Kako racionalizirati iracionalno? Kako misliti nemisljivo? In kaj sploh pomeni čudež v svetu in času, za katera se zdi, da sta na čudež že zdavnaj pozabila?
O gostu
Tadej Troha je zaposlen na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU, kjer je leta 2009 tudi doktoriral na Oddelku za filozofijo s temo Pojem čudeža v sodobni filozofiji in psihoanalizi. Objavlja v revijah Problemi in Filozofski vestnik in je mentor bralnih seminarjev s področja psihoanalize v okviru Delavsko-punkerske univerze. Širši javnosti je bolj znan kot eden izmed voditeljev in soavtorjev oddaje Knjiga mene briga. Kot igralec se je proslavil v celovečernih filmih Kruh in mleko (Jan Cvitkovič) in Estrellita (Metod Pevec), igral pa je tudi v gledaliških predstavah Gon (Barbara Kapelj), Levi terorizem (Marko Mlačnik).
This entry was written by , posted on March 28, 2010 at 9:38 pm, filed under Priporočamo. Leave a comment or view the discussion at the permalink.
Foto: Urban Golob
V soboto, 13.3. ob 20:00, bodo na pripovedovalskem odru kavarne Union nastopili Jure Longyka, Boštjan Gombač in Žiga Golob, ki so svoje glasove in zvočila združili v pripovedovalski trio Gobec in godec.
Gobec in godec je pravzaprav bend. Etno bend. Folk bend. Rokenrol bend. Skupina treh ljudi, ki gobcajo in godejo. Oziroma govorijo in igrajo, če njihovo dejavnost opišemo z očiščenim gobcem. Govorijo in igrajo kaj? Predvsem ljudsko izročilo. Pravljice, pripovedke, povesti, šege, basni. Ljudske pesmi.
V ospredju so zgodbe. Zgodbe, prilagojene različno starim otrokom, od kakih 6 do okroglih 99 let. Te zgodbe, v katerih iščejo humor, inteligenco in presenetljive obrate, člani skupine na svoj značilen način posodobijo. Z ljudskim izročilom ravnajo tako, kot se z njim ravna: vzamejo ga za svoje in ga prilagodijo, sebi, poslušalstvu, svojemu času. In svojemu načinu pripovedovanja, ki je, če smo iskreni, frajersko, mestoma malo žaltavo, iskrivo in vešče. Dva člana skupine sta ne le velika gobca po naravi, temveč tudi izurjena radijska napovedovalca. Dva člana pa sta vrhunska glasbena virtuoza in nadžanrska improvizatorja. Nadvse pomemben del pripovedovanja je tako spremljanje z mnogimi glasbili in z najrazličnejšimi zvočili, iz katerih izvabljajo nenavadne, a resničnim na las podobne zvoke, ti pa krohot iz trebuhov poslušalcev. Vse skupaj je ena velika čarovnija, ki se odvija pred očmi poslušalcev. Paša za ušesa, domišljijo in oči.
Skupina zajema gradivo iz različnih slovenskih regij in po potrebi na nastop povabi tudi gosta, ki je seveda s člani primerljiv gobec in godec. Tokratni gost bo Rudi Bučar.
Za boljši vtis o njihovem gobčnem in godčevksem pristopu k ljudski zgodbi, pa si lahko ogledate naslednji intervjujček. Govorita Žiga Golob in iz teme nezgrešljiv glas Jureta Longyke. Modro molči Gombačevo okno.
Pripovedovalski Variete se v mesecu marcu odvija v okviru 13. pripovedovalskega festivala Pravljice danes. Vstop je, kot nam je že v navadi, prost. Zelo vabljeni.
This entry was written by , posted on March 12, 2010 at 12:55 am, filed under Pripovedovalci. Leave a comment or view the discussion at the permalink.
Številnim pripovedovalcem bo mogoče prisluhniti v teh dneh, nekateri so že vešči in izkušeni pripovedovalski mački, drugi pa so mogoče bolj doma v drugih odrskih zvrsteh in se bodo s pripovedovalsko formo spopadli prvič. Celoten program festivala najdete tukaj, na tem mestu pa bomo izpostavili samo nekatere pripovedovalske dogodke, ki znajo še posebej prijati ušesom in očem.
12. 3. ob 20:00 pripovedovalske večere s keltskimi zgodbami otvarja škotski pripovedovalec David Campbell. Ker David svoje nastope rad poživi s petjem, bomo verjetno iz njegovih ust slišali tudi kakšno škotsko ljudsko pesem, nadaljevanje večera pa bo sploh v znamenju škotskih in slovenskih ljudskih pesmi v izvedbi Katarine Juvančič in Dejana Lapanje.
13. 3. ob 20:00 ste še posebej vabljeni v Pripovedovalski Variete, kjer na odru gostimo trio Godec in gobec, ki ga sestavljalo Jure Longyka, Boštjan Gombač in Žiga Golob. Četudi se v mesecu marcu pridružujemo pripovedovalskemu festivalu, ostajamo zvesti svoji plačilni navadi. Vstop bo prost, denarni prispevki za honorar nastopajočih pa zaželjeni.
17.3. ob 20:00 v Štihovi dvorani nastopijo stalni gostje pripovedovalskega festivala Pravljice danes, ekipa Za 2 groša fantazije Radia Študent. Slišali boste lahko 11 pripovedovalcev, 7 glasbenikov in ljudske zgodbe z vsega sveta.
Za še dva ustaljena pripovedovalska večera si velja rezervirati čas: med obiskovalci izredno priljubljen večer, naslovljen S pravljico okrog sveta, se ima zgoditi 18.3. ob 20:00. Zgodbe iz svojih kultur bodo pripovedovali tujci, ki so si svoj dom našli v Sloveniji. Raznolik in sočen pa bo brez dvoma tudi zadnji (19.3.) pripovedovalski večer festivala, imenovan Pobrano na kup, na katerega so organizatorke povabile zanimivo druščino ljudi različnih poklicev in znanj.
Kot zadnji (a ne manj pomemben) dogodek izpostavimo še programsko novost letošnjega festivala, popoldanski dogodek, naslovljen Petsto sten, ki se bo zgodil 18.3. Anja Štefan bo pripovedovala, ob in o pripovedih pa bosta razmišljali Gabi Čačinovič Vogrinčič in Irena Matko Lukan.
This entry was written by , posted on March 9, 2010 at 10:58 pm, filed under Priporočamo. Leave a comment or view the discussion at the permalink.
Kdaj: 5. marec 2010
Kje: Kavarna Union
Gost: Goran Vojnović
Gostitelj: Boštjan Narat
Vstop prost!
O večeru
Vprašanje odnosa do drugosti in drugačnosti je staro toliko kot odnos med dvema človekoma, saj je vsak nekomu drugemu drugi. Z drugimi besedami: staro je toliko kot človek sam. Kot tako je bilo skozi zgodovino mišljenja deležno nič koliko obravnav in refleksij različnih poglobljenosti in teoretskih dometov. Redko pa se zgodi, da je to vprašanje zastavljeno na tako neposreden, navidez mimobežen in hkrati izviren način, kot ga je pred dvema letoma tu in zdaj živečim zastavil Goran Vojnović. Verjetno brez filozofskih teženj, a zato nič manj poglobljeno in daljnosežno. A vprašanje zahteva odgovor. In ta odgovor bomo zahtevali od tistega, ki je vprašanje zastavil.
O gostu
Goran Vojnović je režiser, scenarist in pisatelj, čigar prvenec z naslovom Čefurji, raus! je pred dvema letoma dodobra pretresel slovensko literarno in družbeno sceno; številne nagrade, ki jih je avtor prejel za knjigo, se zdijo nepomembne ob dejstvu, da knjiga še vedno odzvanja v strokovnih in splošnih pogovorih, da je še vedno visoko na lestvicah najbolje prodajanih literarnih del in da se nanjo še vedno sklicujejo tako tisti, ki govorijo o položaju tujcev pri nas, kot tudi tisti, ki razpravljajo o pomembnih premikih v razvoju slovenske literature in jezika.
This entry was written by , posted on March 3, 2010 at 4:34 pm, filed under Priporočamo and tagged Boštjan Narat, Čefurji raus!, Filozofiranje, Goran Vojnović. Leave a comment or view the discussion at the permalink.
Pripovedovanje kot urbani dogodek se je pri nas uveljavilo pred nekaj leti in si je, predvsem preko vsakoletnega pripovedovalskega festivala Pravljice danes ter Pravljičnih ReŠetanj Radia Študent, pridobilo upoštevanja vreden nabor poslušalcev (govorim seveda o odrasli publiki, pripovedovalskih dogodkov za otroke je precej več).
Tisti, ki tovrstne dogodke ustvarjajo, večinoma niso tradicionalni pripovedovalci – se pravi ljudje, ki bi izhajali iz takšnih ali drugačnih pripovedovalskih tradicij, niti jim pripovedovanje ne predstavlja osnovnega poklica in načina preživetja. Mnogi izmed njih (vsaj kar se tiče pripovedovalcev, ki delujejo v okviru Pravljičnih ReŠetanj) tudi niso poglobljeni poznavalci ljudskega izročila, zaradi česar se pri izbiri zgodb zanašajo na “urednika” pripovedovalskega večera – glede na to, da o režiserju v tem primeru ne moremo govoriti, saj pripovedovalec zgodbo interpretativno izdela sam, poleg tega pa pripovedovanja kot performativne forme tudi ne gre primerjati z gledališko predstavo.
Pripovedovalčev način izvedbe dogodka bistveno določata dva elementa. Prvi je odnos do pripovedovane ljudske zgodbe, drugi pa zavezanost oz. nezavezanost formi – klasični pripovedovalci se redko oddaljijo od načina pripovedovanja, kjer sami samcati stojijo pred zbrano množico in pripovedujejo izbrano zgodbo od začetka do konca. Nekateri pripovedovalci pa v svojo interpretacijo svobodno vključujejo tudi druge elemente, predvsem živo glasbeno spremljavo. Razlike pa so seveda tudi vsebinske: čeprav vsi izhajajo iz tradicionalnih, ljudskih zgodb, nekateri pripovedovalci niso v tolikšni meri zavezani njihovi vsebini kot klasični pripovedovalci (kot jih imenujemo v tem tekstu) in jih pogosto jemljejo zgolj kot izhodišče, na podlagi katerega zgradijo lastno pripoved, ki reflektira njihov trenutni življenjski kontekst – se pravi, da ljudske zgodbe uporabljajo zato, da skoznje pripovedujejo zgodbe urbanega človeka 21. stoletja. Zgodi se tudi, da pripovedovalci v ljudsko zgodbo (ali kot njen komentar) vnesejo avtorsko besedilo, bodisi svoje, bodisi kakšnega drugega avtorja. S tem se od ljudske zgodbe na nek način distancirajo; ne pripovedujejo je več kot nekaj, za kar naj bi poslušalec verjel, da je resnično, temveč jo uporabljajo zgolj kot prispodobo, kot metaforo za lasten življenjski (tako osebni kot tudi družbeni) kontekst. Na ta način postane zgodba manj pomembna od samega pripovedovalca, saj postane zgolj osnova za njegovo lastno, avtorsko pripoved.
Seveda so zgoraj navedene trditve pavšalne – med obema pristopoma k pripovedovanju zgodb ni mogoče potegniti jasne ločnice. Gre zgolj za poskus določitve tistih specifik, ki pripovedovalce po eni strain združujejo po drugi strani pa ločujejo, glede na to, da je performativna oblika, ki se je lotevajo, ista in hkrati pogosto povsem neprimerljiva.
Ana Duša
This entry was written by , posted on at 4:19 pm, filed under Pripovedovanje and tagged Pripovedovanje, sodobni pripovedovalec. Leave a comment or view the discussion at the permalink.