This entry was written by , posted on January 31, 2010 at 2:56 pm, filed under Pripovedovalci and tagged Ana Duša, Boštjan Narat, Polona Janežič, Pripovedovalski Variete, Vesna Zornik. Leave a comment or view the discussion at the permalink.
Po Jungu so zgodbe ljudskih pesmi arhetipne ter nas povezujejo z našim najglobljim delom, s svetom in drugimi ljudmi s podobnimi usodami. Ljudske pesmi, pravi Marjetka Golež Kavčič, nastajajo iz življenj posameznikov in se skozi petje vračajo v vsakdanje življenje pevcev in poslušalcev. Pesmi pojejo zato, ker so jim blizu, ker v njih najdejo tiste ravni, ki jih povezujejo v skupnost, v nadčasovnih in kolektivnih zgodbah se prepoznajo. Nosilke balad z ženskimi protagonistkami so bile tako večinoma (ne pa seveda izključno) ženske.
Tudi Linda Dègh ugotavlja, da so zgodbe, ki so jih pripovedovale ženske, veliko bolj kot zgodbe moških ubesedovale vprašanja ljubezni, poroke, zvestobe, materinstva, torej tém, ki so se jih v življenju neposredno dotikale. Četudi bi bilo v današnjih časih zanimivo slišati interpretacijo tovrstnih zgodb iz ust pripovedovalca, zgodbe z ženskimi protagonistkami v svoj repertoar pogosteje uvrščajo sodobne pripovedovalke.
Ljudskih pesmi in zgodb, ki v ospredje postavljajo usodo ženske, je v slovenskem in tujem ljudskem izročilu veliko in nemogoče jih je povzeti ali opisati v nekaj besedah. Izpostavimo le nekaj bistvenih značilnosti. Za podobo ženske v pesmih velja, da je tipizirana, enako so tipizirani vsi njeni življenjski položaji. Izrisal jo je seveda ljudski ustvarjalec, ki je snov jemal iz življenja, kot ga je poznal. Pravni položaj, življenjske razmere in usode žensk v baladah tako izhajajo iz resničnosti, kljub temu pa so njihove vloge in razmerja do ljudi in sveta skoraj arhetipizirani, ugotavlja Marjetka Golež Kavčič. Žensko v ljudskih pesmih in zgodbah v dejanjih vodijo čustveni motivi, v njih je pristna in iskrena, s svojimi odločitvami pa trči ob pravne in socialne norme, ki ji odvzemajo svobodo odločanja in jo včasih stanejo celo življenja.
“Ženske v ljudskih pesmih in zgodbah ne sprejemajo polovičnih rešitev, v svojih hotenjih in dejanjih so radikalne, raje kot vsiljeno družbeno pozicijo sprejmejo lastno pohabo ali smrt,” o zgodbah, ki jih pripoveduje, razmišlja pripovedovalka Ana Duša. “Hotenja junakinj zgodb, ki jih pripovedujem, so v imenu ureditve sveta onemogočena, vendar pa s strani vsevednega, ljudskega pripovedovalca, niso obsojana. Kažejo na napake v sistemu in na možnost drugačne ureditve sveta. Ljudski glas v pesmih do žensk čuti simpatijo in ji, kadar ni druge možnosti, ponuja možnost odrešitve s strani edine avtoritete, ki presega vladarsko in celo cerkveno: neposredne božje.”
Tvegajmo za konec še pogled na žensko, ki takšne zgodbe pripoveduje. Ženska – subjekt pesmi ali zgodbe in ženska – subjekt petja ali pripovedovanja se prepletata. Z besedami Marjetke Golež Kavčič: skozi pripoved ali petje in komentar (implicitni ali eksplicitni) se nam odkrije tista dvojnost, a obenem tudi enost, ki razkriva (ženske) zgodbe preteklosti in jih spaja z zgodbami (žensk) v sedanjosti.
Vir: Golež Kavcic, Marjetka: Odsev pravnega položaja in življenjskih razmer žensk v slovenskih ljudskih družinskih baladah. Etnolog (št. 61), 2001.
This entry was written by , posted on at 2:42 pm, filed under Pravljice and tagged ljudska pesem, vloga ženske. Leave a comment or view the discussion at the permalink.
V petek, 22. januarja, v Pripovedovalskem Varieteju nastopijo Ana Duša, Polona Janežič, Boštjan Narat in Vesna Zornik. Za ta večer so si nadeli ime Tri zdrave Marije in en oče naš.
Pripovedovalka Ana Duša, ena od urednic ekipe Za 2 groša fantazije na Radiu Študent, je s Polono Janežič in Vesno Zornik prvič nastopila jeseni 2008, ko so na dobrodelni prireditvi za brežiško porodnišnico predstavile svojo izvedbo slovenske ljudske pripovedne pesmi Lenčica, Gregčeva sestričica. Predstavljena pesem je bila hkrati pripovedovana in peta, s čimer se je odmikala od klasičnih principov pripovedovanja, kot jih poznamo danes, in se obenem približevala smerem, ki jih v svojih nastopih ubirajo pripovedovalci Radia Študent na Pravljičnih ReŠetanjih.
K pripravi večera za Pripovedovalski variete je Polona Janežič, avtorica glasbe, povabila še kitarista in pevca Boštjana Narata.
Ana Duša je pripovedovalsko pot pričela leta 2005 v okviru Pravljičnih ReŠetanj Radia Študent. Odtlej je nastopila na več desetih skupnih in samostojnih pripovedovalskih večerih. Kot ena izmed redaktoric oddaje Za 2 groša fantazije sodeluje pri pripravi radisjkih oddaj, v katerih so vsakodnevno predstavljene zgodbe iz ljudskih tradicij vsega sveta. Polona Janežič kot klaviaturistka sodeluje s skupinami Melodrom, Chris Eckman and the Last Side of the Mountain Band in Katalena. Leta 2008 je naredila glasbo za igrani film Blaža Kutina Nikoli nisva šla v Benetke. Vesna Zornik je pevka skupine Katalena, kot gostja pa je sodelovala z mnogimi priznanimi domačimi in tujimi glasbeniki, mdr. z Vladom Kreslinom in Radetom Šerbedžijo. Boštjan Narat, kitarist in idejni vodja skupine Katalena, se zadnja leta vse bolj uveljavlja tudi kot avtor glasbe za gledališke predstave in kot igralec, pri čemer najpogosteje sodeluje z režiserjema Juretom Novakom in Janezom Janšo.
Več o konceptu in vsebini večera obe glavni ustvarjalki:
Tri zdrave Marije in en oče naš bodo peli in pripovedovali: slovenske ljudske pripovedne pesmi Nuna, Grajska gospa zakolje Marjetici sineka, Lenčica, Gregcova sestričica, makedonsko zgodbo Vampir ter škotsko zgodbo Bela in rdeča vrtnica.
This entry was written by , posted on January 18, 2010 at 11:58 pm, filed under Pripovedovalci and tagged Ana Duša, Boštjan Narat, Polona Janežič, sodobno pripovedovanje, Vesna Zornik. Leave a comment or view the discussion at the permalink.
Katja in Rok sta s pravljicami v Pripovedovalskem Varieteju nastopila 17.12. Bilo je zabavno in sproščeno. Za vse, ki ste ju zamudili (in seveda tudi za vse, ki ste v kavarni Union bili in vam je bilo fajn), objavljamo nekaj fotk.
This entry was written by , posted on January 12, 2010 at 6:47 pm, filed under Pripovedovalci and tagged Katja Preša, Rok Kušlan. Leave a comment or view the discussion at the permalink.
Gost: Silvan Omerzu
Gostitelj: Boštjan Narat
Kdaj: 15.1.2010
Kje: Kavarna Union
Vstop prost
»Omerzu ni lutkar, ni likovnik, ni gledališčnik. Je humanist, če humano vključuje avtomatično, mehansko, marionetno.« Marko Bauer, Delo, Sobotna priloga, 19. 12. 2009.
Silvan Omerzu s svojim umetniškim delom ves čas hote ali nehote razpira široko polje vprašanj in premislekov. Vprašanje svobode, ki nam ga zastavlja lutka s svojo navidezno vodljivostjo. Kompleksno razmerje med lutkarjem in lutko, ki ustvarja platformo tega vprašanja. Problem izumetničene razprodaje intimnega na odru, ki ga odrska podoba njegovih del izpostavlja. Ideja ritualnosti kot temelja človeške kultivacije. Ter ponovljivost in mehanskost prebivanja lutke in človeka, zaradi katere ima ritual lahko svoj smisel. V prostor teh refleksij skupaj z gostom vstopamo 15. januarja v sklopu pogovorov Filozofiranje v Varieteju.
This entry was written by , posted on January 3, 2010 at 8:29 pm, filed under Priporočamo and tagged filozofija, lutka, Silvan Omerzu. Leave a comment or view the discussion at the permalink.