Ljudske zgodbe so se, dokler jih niso zbiralci ujeli, zapisali in s tem fiksirali, prenašale od ust do ust, vsak pripovedovalec jim je dodal kakšno podrobnost in jih vsakič znova moderniziral, da so bile zanimive v danem trenutku za zbrano občinstvo. Ljudski pripovedovalci so s pomočjo zgodb pripovedovali o svojih življenjskih stiskah in veseljih in brez dvoma so se v pripovedih pogosto dotikali tudi vprašanja ljubezni in njenih realizacij.
Objavila
Nemogoče je zanikati, da nas (čudežne) pravljice privlačijo (in so skozi vso zgodovino privlačile odrasle poslušalce in bralce), ker opisujejo magičen svet, v katerem se čudeži dogajajo po tekočem traku, kjer je vse mogoče in kjer se za dobro mislečega junaka vse dobro konča.
Objavila
Po Jungu so zgodbe ljudskih pesmi arhetipne ter nas povezujejo z našim najglobljim delom, s svetom in drugimi ljudmi s podobnimi usodami. Ljudske pesmi, pravi Marjetka Golež Kavčič, nastajajo iz življenj posameznikov in se skozi petje vračajo v vsakdanje življenje pevcev in poslušalcev. Pesmi pojejo zato, ker so jim blizu, ker v njih najdejo tiste ravni, ki jih povezujejo v skupnost, v nadčasovnih in kolektivnih zgodbah se prepoznajo. Nosilke balad z ženskimi protagonistkami so bile tako večinoma (ne pa seveda izključno) ženske.
Objavila
Številni slovenski pisatelji so poleg drugih literarnih žanrov pisali (in pišejo) tudi pravljice, bodisi popolnoma avtorske, bodisi prirejene ali inspirirane pri ljudskih motivih. Na tem mestu izpostavljamo dva, katerih zgodbe se najbolj trdovratno upirajo pozabi, pa čeprav so bile deležne številnih kritik in dvomov na račun spreminjanja in (ne)avtentičnosti njihove folklorne predloge. Govorimo o pisateljih Janezu Trdini in Franu Milčinskemu.
Na sliki: Janez Trdina
Objavila
Prvi, ki je v slovenskem prostoru poudarjal pripovedovalce tudi kot avtorje ljudskih pravljic, je bil Milko Matičetov. »Gre mi za pravljičarjevo notranjo podobo, za moč osebnosti, ki ne more ostati skrita. Kar pove dober pravljičar, nosi njegov nezamenljiv osebni pečat,« piše v spremni besedi k Zverinicam iz Rezije.
Na fotografiji: Milko Matičetov (fotografija iz filma Milko Matičetov v Reziji v produkciji Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU)
Objavila